Ponedeljek – 30. 3., 9. r

Pozdravljeni, prišli smo do tretjega tedna našega učenja na daljavo. Malo smo se že privadili, kajne? Nekateri ste nalogo pridno napisali, nekateri ste pa še kar na »počitnicah«. Kdor torej še ni poslal 1. naloge, naj to stori danes.

Danes pa se lotite nalog na str. 59/4.–9. Odgovore dopisujte k vprašanjem. Sedmo nalogo OBVEZNO pošljite v zaokroženem besedilu svoji učiteljici za slovenščino. To storite DANES.

Ostale naloge preverite z rešitvami.

V zvezek pa prepišite ali vlepite prefotokopirano naslednje besedilo:

Prošnja je besedilo, s katerim naslovnika prosimo za pomoč, uslugo, zaposlitev, ugodnost ali določen status. Lahko jo izrečemo ali zapišemo.
Prošnja je najpogosteje zasebna, saj je namenjena eni osebi ali manjši skupini ljudi. Zasebne prošnje delimo še na neuradne in uradne.

Neuradno prošnjo napišemo ali pogosteje izrečemo, kadar prosimo osebo, s katero smo v enakovrednem družbenem položaju, npr. kadar prosimo prijatelja za zvezek ali starše, da nas pridejo iskat, da nam kaj kupijo ipd.

Uradno prošnjo napišemo, kadar prosimo (odgovorno) osebo, s katero smo v neenakovrednem družbenem položaju, npr. kadar prosimo za sprejem v dijaški dom, kadar prosimo za finančno pomoč, kadar prosimo za dodelitev statusa športnika ali mladega umetnika, kadar prosimo za izreden izostanek od pouka ipd.

V vsebini uradne prošnje povemo, za kaj prosimo, prošnjo utemeljimo in na koncu izrazimo željo po ugoditvi prošnje. Vanjo vključimo tiste podatke o sebi, za katere menimo, da za ugodno rešitev prošnje pomembni (npr. če prosimo za sprejem v dijaški dom, vključimo podatke o oddaljenosti, socialnem statusu ipd., če prosimo za dodelitev statusa športnika, vključimo podatke o številu treningov in tekem, uspehih ipd.).

Uradna prošnja ima značilno obliko uradnega dopisa. Od drugih uradnih dopisov se po obliki razlikuje le v tem, da poleg poimenovanja besedilne vrste povemo tudi, za kaj prosimo (npr. Zadeva: Prošnja za sprejem v dijaški dom), medtem ko pri drugih besedilnih vrstah napišemo samo ime besedilne vrste.

Za razliko od ostalih uradnih dopisov so pri prošnji pogosta sestavina priloge. Besedo priloge umestimo povsem na koncu, levo spodaj. S  prilogami (dodatni dokumenti) podamo dokazila o podatkih ali uspehih, o katerih smo pisali v prošnji (življenjepis, soglasje staršev, potrdilo šole, priporočilo …).

Pri pisanju prošnje mora biti sporočevalec vljuden, prav tako pa se od naslovnika pričakuje, da se na prošnjo odzove.

Vsaka prošnja mora biti tudi svojeročno podpisana, saj s tem avtor odgovarja za resničnost zapisanega.

Če je prošnja namenjena širši množici ljudi, je javna. Uporabimo jo, kadar želimo, da doseže množico in ne posameznika, npr. kadar prosimo za upoštevanje pravil oz. dogovorov, kadar prosimo za pomoč za socialno ogrožene ipd.

Lep ponedeljek vam želiva in pazite nase.